Privoščiti si troslojni parket je danes luksuz
Velika je razlika, če kot mladi človek moraš vse narediti sam, ali pa dobiš pomoč od sovjih staršev. Tako ima pri nas moja sestra troslojni parket, jaz pa najcenejši laminat. Nekaj časa priznam, da sem se ubadala s tem, takrat sem bila še podnajemnik in sem drago plačevala najemnino. Po drugi strani pa sem imela tisto svobodo in samozavest, ker sem sama skrbela za vse.
Prišli pa so dnevi, ko sem bila žalostna, posebno v času gradnje, ko sem mogla sama plačati za vsak kos pri hiši, nihče mi ni podaril čisto nič, moja sestra pa je lepo živela doma in lahko je na veliko varčevala. Razlika med nama je bila ta, da sem jaz imela v svoji hiši po ceni stvari, ker si dragih enostavno nisem mogla privoščiti, moja sestra pa je imela prestižno opremljeno stanovanje in seveda po vseh prostorih troslojni parket, ki se je bleščal že od daleč. Pri meni žal ni bilo tako, najbolj grozno pa sem se počutila, ko sem na primer delala tla in je prišla mino in pametovala, da laminat ni dober in kvaliteten, da bi morala dati trojslojni parket, morala sem se zadržati ,da nisem nekaj rekla, kar bi kasneje obžalovala. Enostavno takšni ljudje, ki jim vse prinesejo k riti, ne morejo razumeti ljudi, ki morajo za vse poskrbeti sami.
Veste kaj, po drugi strani, pa se sedaj v starejših letih kaže, da je ona nezadovoljna z sovjim življenjem, jaz pa živim sproščeno, znam ceniti vsako malenkost in ravno to pomeni ,da so moji dnevi lepi, ker uživam v vsaki malenkosti, ona kar naj ima troslojni parket, jaz pa z veseljem hodim srečna po laminatu. Če je to to, potem nikoli nočem blišča in troslojni parket, raje imam mirno in zadovoljno življenje, pa še igranje otrok na laminatu me ne moti, če pa bi imela troslojni parket, pa verjamem, da bi neprestano gledala, če ga je kdo poškodoval. …