Želite napredek, potem je za vas pomembna osebna rast

Sama se že nekaj časa lovim v temi, ne najdem izhoda, čeprav sedaj imam željo. Najbolj pa mi je bilo grozno, ko nisem imela niti želje, osebna rast je takrat bila zame čisto nepomembna, ker nisem verjela v ničesar. Tako sem si nabrala veliko jeze, strahu in moja naloga, da spet zaživim, je tako bila veliko težja. Ko sem začela spoznavati, kako je osebna rast pomembna za našo srečo, sem vedela, da moram nekaj spremeniti. Vse to je vodilo, da sem začela delati na sebi, predvsem na jezi in na strahu.

Strah in jeza so me dobesedno spremenili, ne morem reči, da so zato krivi drugi, čisto sama sem prišla do tega počutja, sedaj pa se zavedam, da bom morala čisto sama iz te luknje ven. Vem, da bo pot dolga, ker si ne morem privoščiti pomoči, sama bom zmogla, kajti čutim ta adrenalin, ki me vodi. Želja je dovolj velika, da bom to dosegla, da bo moja osebna rast rasla.

Moram priznati, da sem morala iti skozi kar nekaj faz, prva je bila jeza, potem žalost, šele kasneje sem začela dobivati voljo po sprememb in videla, da moram na sebi delati dnevno. Resnično sem mogla biti disciplinirana, ker je prišel kakšen dan, ko sem prav čutila spet ta strah in jezo. Predvsem pa se je to zgodilo zaradi drugih ljudi, ki sem bila čustveno vezana na njih. Ko sem jaz pri sebi spoznala, da ne morem vplivati na počutje drugih, ampak samo na svoje, mi je bilo lažje. Moja osebna rast je počasi rasla, čutila sem v prsnem košu, kako se razvijam, kako gre določeno breme iz mene. Kako lep občutek. Vedela sem in še danes vem, da se osebna rast ne ustavi, vsak dan moramo delati na tem in ker se tako dobro počutim, vsekakor tega ne bom pozabila.

Ko ti nagaja karpalni kanal in ti povzroča bolečine

Nikoli nisem imela težav z rokami ali hrbtenico, pa sem že več let delala v pisarni. Zadnje čase pa me je začela boleti roka, a nisem polagala pozornosti, enostavno sem mislila, da bo minilo, na koncu pa se je izkazalo, da gre za karpalni kanal in da bolečine ne bodo kar tako same od sebe minile.

Nikoli si še nisem vzela bolniške, rada sem imela svojo službo, direktor se je vedno lahko zanesel name, ker sem mu bila desna roka. No, sedaj pa me ta desna roka, kar pošteno boli. Tako so tekli dnevi in leta in jaz sem seveda mislila, da bom lahko vedno delala. Naenkrat pa so prišle te bolečine, ki so bile res hude. Včasih enostavno nisem mogla več delati za računalnikom, tako zelo me je bolelo. Ker sem se spoznala na bolečine, ki so pogoste pri sedečem delu in delu za računalnikom, sem takoj posumila, da gre za karpalni kanal in začela zapestje masirati in razgibavati. 

Upala sem, da bo boljše, a ni bilo. Morala sem do zdravnika, ki mi je seveda postavil diagnozo karpalni kanal, kar sem se tudi bala. Vse sem si že prebrala in ena izmed možnosti je tudi, če se bolečine ne nehajo operativni poseg, tega pa nisem želela, ker je okrevanje precej dolgo in nisem mogla biti tako dolgo odsotna od službe. 

Z zdravnikom sem se dogovorila, da se bom naročila na operativni poseg, do takrat pa bom skušala karpalni kanal rešiti po svoje. Vsak dan sem zapestje masirala večkrat, ga razgibavala, si dajala gor opornico in tako upala na najboljše, vendar se karpalni kanal ni popravil, bolečine so ostajale do datuma operacije. Tako sem morala na operativni poseg in ostati doma dlje časa. Še danes ne morem verjeti, kako ti karpalni kanal lahko zakomplicira vse skupaj in kako dolgotrajno je zdravljenje. 

Lokacija hiše in senčila

Ste kdaj pomislili, kakšen stil hiše si želite in kako pomembno je da izberete kraj, kjer se bo ta stil hiše odnesel. Sama vedno, ko se peljem mimo ene hiše, se vprašam, kaj so razmišljali, da sedaj cele dneve uporabljajo senčila in je njihova hiša vedno v temi. 

To je to, ko se hiša dela zaradi ljudi in ne zaradi nas samih. Sama imam hiško, ki sem si jo želela. Želela sem hiško na hribčku, obsijano z soncem, na senčila nisem niti pomislila, da bo pritlična in ravno prav velika, da se bomo v njej povezovali in odtujevali. Takrat, ko smo začeli graditi, nam je marsikdo rekel, da bi mogli tako in tako, da to nismo prav naredili, da bi mogli nekaj dodati, v glavnem neprestano so nas silili v podobo trenutno modernih hiš. Z možem se nisva dala, dokončala sva svojo sanjsko hiško, senčila na najinih oknih ni, niti ni to moderna hiša, ki bi jo vsak pogledal. Od daleč ne deluje nič posebnega, a marsikdo, ko pride na obisk reče, da se počuti prekrasno, da je tukaj določena energija, svetloba, da je enostavno lepo. 

To je najin dom in to sva želela, senčila nihče ne pogreša, ko naju zjutraj sonce prebudi je to nekaj najlepšega, ko zvečer sonce zahaja in to vidiva, ker nama senčila ne ovirajo pogleda, je večer lepši.

Hiša, ki ima modern stil in je grajena zaradi pomembnosti in drugih ljudi, ne prinese nikoli toliko sreče, kot hiša, ki diha z vami. Prav ta hiša, ki jo jaz vidim dnevno, ker se vozim mimo nje, me vedno šokira, ker senčila vedno prekrivajo njihova okna, pa naj bo večer ali pa dan. V čem je bistvo živeti v temni in moderni hiši, na očeh vseh ljudi? Ni ga, raje imam skromno hiško na hribčku, kjer senčila sploh ne potrebujem in uživam v tem kar sem in v hiši, ki predstavlja mene samo. 

Vila na morju je moj naslednji življenjski cilj

Prišel sem v leta, ko želim vložit svoj denar nekam, kjer bom nekaj imel od tega in dobil sem prekrasno idejo, da bi to lahko bila vila na morju, že postavljena, ker enostavno nimam časa, da bi jo sam gradil, finančno mi ne bil problem, problem pa je čas. Tako je bila vila na morju moj naslednji življenjski cilj.

Nisem vedel kje naj začnem, da sploh vidim, kakšna je ponudba na naši lepi obali. Šel sem malo gledat preko spleta, da bi videl ponudbo, pa moram priznati, a nisem ravno videl veliko. Hotel sem si kupiti res eno lepo vilo na morju, ravno prav veliko, z lepo lokacijo in bazenom, ki bi bila opremljena naravno. Ker sem videl, da preko spleta ne bo šlo, sem vedel pa potrebujem agencijo, katera pa je dobra pa je bilo drugo vprašanje, kajti želel sem dobro agencijo, ki bi si resnično vzela čas. Poklical sem prijatelja, ki je živel na obali in on mi je povedal, katera agencija je dobra in da je vila na morju lepa odločitev zame, da mi privošči, da najdem čim lepšo. Če pa bo on za katero slišal pa me sigurno obvesti.

Poklical sem agencijo, povedal sovje želje in iskanje se je začelo, na kar mi čez en teden zazvoni telefon in kliče me prijatelj, če sem že kaj našel in da on ve, da je ena vila na morju zelo lepa in da lastnik še ne ve točno ali naj jo proda ali ne. Posredoval mi je kontakt od lastnika, dogovorila sva se za ogled in padla je odločitev, ker je bila ta vila na morju pisana zame, takoj ko sem jo videl, sem vedel, da jo želim imeti, lastnik pa se je po pogovoru z menoj tudi odločil, da mi jo proda. Danes je to moja vila na morju, ki jo imam izrecno samo zase. 

Prvič dobra postelja v kateri sem se naspal za cel teden

Ker sem trgovski potnik sem veliko od doma, velikokrat tudi kje prespim, ali pokličem prijatelja, za katerega vem ,da je v tistem kraju, ali pa si rezerviram sobo. Tokrat sem spal pri prijatelju in postelja na kateri sem spal je bila noro dobra. Že dolgo nisem spal celo noč in vem, da nisem bil tako utrujen, da bi celo noč spal, enostavno mi je pasala postelja na kateri sem spal.

Takoj zjutraj sva z prijateljem še spila kavo in malo poklepetala, ker je že vsak hitel v svojo službo. Ker je postelja res bila dobra, sem ga vprašal, kje je kupil posteljo in jogi. Povedal mi je, da je pred kratkim kupil oboje v eni znani slovenski trgovini. Res je bila dobra postelja in kar potegnilo me je, da bi jo šel kupit tudi sam. Kajti doma sem imel probleme z spanjem, nikakor nisem mogel prespati cele noči, prebujal sem se najmanj petkrat, to pa na dolgi rok ne prinese nič dobrega glede zdravja, tega se še kako zavedam.

Malo me je bilo strah, da sem res ravno slučajno tako dobro spal in da postelja ni nič posebnega. Kajti ne bi si rad delal stroškov, potem pa bom imel iste noči. Tako sem prijatelja prosil, ja malo smešno, da če še lahko enkrat prespim pri njemu in bilo je enako, spal sem kot top. To je bilo dovolj, da sem šel v nakup. 

Nihče več me ne bo prepričal, da postelja nima vpliva na naše spanje. Pa še kako ima, tako postelja, kot seveda, vzmetnica, vzglavnik, odeja. Čisto vse ima vpliv. Sedja imam doma, saj tako pravim jaz kraljevo posteljo, ki mi omogoča spanje celo noč. Sem najbolj srečen človek, ker se prebudim naspan, spočit, pozitiven in mi ne zmanjka več energije, kot mi jo je prej. Moja postelja je moje zdravje in počutje.

Ženska ura postane z unikatnim pasom tudi unikatna

Ženska ura lahko z uporabo unikatnega pasu za uro postane nekaj posebnega. Verjetno poznate kako lep je občutek, ko nosiš nekaj, kar si izdelal sam ali pa je unikatni ročni izdelek. Medtem ko je draga ženska ura rezervirana le za peščico žensk, pa si lahko velika večina privošči unikatni pas za uro. Izbira pasov za ure je zelo pestra in raznolika. Pasovi za ure se vedno bolj prodajajo, saj je marsikatera ženska že spoznala, da lahko z zamenjavo pasu za uro, da svoji uri popolnoma nov videz. Ženska ura, ki jo krasi čudovit pas za uro, lahko poudari edinstvenost osebnosti vsake ženske. 

Nemalo žensk si želi, da ima njihova ženska ura unikaten pas za uro. Največkrat so taki pasovi za ure ročno izdelani. Zelo pogosto so izdelane iz naravnih materialov, kot so usnje, platni in v zadnjem času celo les. Leseni pasovi za ročne ure so postali v zadnjem času pravi hit, ki je obnorel ogromno žensk po vsem svetu. Naša država je po inovativnosti na področju pasov za ročne ure, ki so izdelani iz lesa, v samem svetovnem vrhu. Pri nas imamo tudi nekaj ljudi, ki so celo kot prvi v svetovnem merilu pričeli izdelovati lesene pasove za ročne ure. 

Odveč je poudarjati, da je ženska ura z lesenim pasom za uro nekaj zelo lepega. Je tudi zelo lepo darilo. Zelo dobrodošli so tudi z ekološkega vidika, saj so trajni in ne obremenjujejo okolja, ker se dajo v celoti reciklirati. Usnjeni pasovi so največkrat primerni takrat, ko želite, da bo vaša ženska ura imela pridih elegance. Športnim uram pa praviloma najbolj pristojijo pasovi iz plastičnih materialov in kovine. Pri kovinskih pasovih za ročne ure je zelo pomembno, da ne povzročajo alergij, saj je znano, da je kar precej ljudi, ki so preobčutljivi na nikelj.

Bovec bo letošnja naša počitniška destinacija

Ste si že rezervirali dopust? Ali ste človek, ki vse najde in gre na hitro. Sama se rada odločim, kam bom šla poleti in potem počasi gledam prenočišča. Tokrat sem dala pobudo za Bovec, to pa zaradi vode, hribov in čistega zraka. Tako zelo si letos želim iti na čisti zrak in Bovec to je. Sicer sem v Bovcu že bila, a če bi mi sedaj rekel, naj ga opišem ga ne znam, ker smo takrat prišli za par ur in si nisem nič zapolnila, kako vse skupaj izgleda. 

Tokrat pa želim iti v Bovec za cel teden. Nekateri mi pravijo, da ne bom imela kaj za delat in da mi bo dolgčas, jaz pa sem prepričana, da Bovec nudi več kot morje. Ne vem zakaj ljudje tako gledajo, saj na morju se samo plava in počiva, tukaj pa lahko hodiš, plavaš, imaš razne športne aktivnosti v bistvu lahko celotni dan kaj počneš. 

Vedno sem imela raje hribe kot morje, ne vem zakaj, je pa res, da sem veliko časa preživela z dedkom in babico iz gorenjske in z njima skoraj vsaki vikend obiskala kakšno planinsko kočo. Tako so mi verjetno občutki ostali in prav zato obožujem hribe in gore, predvsem zrak, kjer se da dihat. 

Tokrat nisem čakala z rezervacijo za prenočišče, želela sem si hotel z zajtrkom in večerjo, tako da se zjutraj predenj grem in zvečer ko pridem dobro najem, Bovec ima lepo ponudbo za prenočišče, moraš pa res rezervirati prej, ker vedno več ljudi prihaja v te kraje. Kdo pa nebi prišel na ta čist zrak in čisto vodo. Ko se pripelješ v Bovec te prevzame vse to, takrat začneš dihati globje in sproščeno in tako je prav, da bi Bovec imel vedno več turistov, ki ne pridejo samo za en dan, ampak ostanejo dlje, ker šele takrat čutiš te kraje.

Umetne trepalnice me ne prepričajo, so mi pa zelo lepe

Moda je danes takšna, drugi dan drugačna. Nikoli nisem prisegala, da bi si lepotno spremenila karkoli na telesu zaradi mode, ne obraza, ne tetovaž, tudi nisem za male dodatke, kot so umetne trepalnice. Mene bi kozmetičarka z lepotnimi dodatki težko prepričala, enostavno sem rada naravna. Moji nohti so naravni in imajo naravni lesk, to je vse kar premorem. Nekako se ne počutim dobro in sploh ne znam živeti z dodatki na sebi, tako bi me umetne trepalnice pošteno motile, moje telo bi bilo živčno, ne bi mogla biti sproščena, tako podnevi kot ponoči.

Enkrat sem si dala narediti podaljšane nohte, enostavno nisem mogla biti sproščena, vse me je nerviralo in to tako močno, da sem si jih morala odstraniti. Večkrat pomislim, da bi bile umetne trepalnice na meni zelo lepe, tako bi imela tisti čarobni, prelepi pogled, ki bi izžareval žensko lepoto. A kaj ko vem, da bi me motile in ponoči še spati ne bi mogla, enostavno jih ne bi znala nositi. Da pa sem tako pogumna in si vseeno umetne trepalnice poskušam dati, da vidim, če bi se to res zgodilo, ali bi mogoče presenetila samo sebe in me ne bi motile, vendar sem skoraj 100 procentna, da umetne trepalnice ne bi mogla nositi, tako bi le zapravila denar, to pa se mi ne izplača.

Sedaj so na trgu umetne trepalnice, ki so magnetne in se samo položijo na vaše trepalnice in tudi niso drage, mogoče si bom to privoščila, da vidim, ali bi jih lahko nosila in če mi uspe, da bom lahko nosila umetne trepalnice, ki so magnetne, potem si bom lahko dala tudi delat tiste prave umetne trepalnice.

Videti lepe oči z prekrasnimi trepalnicami ali so to umetne trepalnice ali naravne je zelo lepo, ženski polepšajo pogled in celotni obraz je lepši in elegantnejši.

Privoščiti si troslojni parket je danes luksuz

Velika je razlika, če kot mladi človek moraš vse narediti sam, ali pa dobiš pomoč od sovjih staršev. Tako ima pri nas moja sestra troslojni parket, jaz pa najcenejši laminat. Nekaj časa priznam, da sem se ubadala s tem, takrat sem bila še podnajemnik in sem drago plačevala najemnino. Po drugi strani pa sem imela tisto svobodo in samozavest, ker sem sama skrbela za vse. 

Prišli pa so dnevi, ko sem bila žalostna, posebno v času gradnje, ko sem mogla sama plačati za vsak kos pri hiši, nihče mi ni podaril čisto nič, moja sestra pa je lepo živela doma in lahko je na veliko varčevala. Razlika med nama je bila ta, da sem jaz imela v svoji hiši po ceni stvari, ker si dragih enostavno nisem mogla privoščiti, moja sestra pa je imela prestižno opremljeno stanovanje in seveda po vseh prostorih troslojni parket, ki se je bleščal že od daleč. Pri meni žal ni bilo tako, najbolj grozno pa sem se počutila, ko sem na primer delala tla in je prišla mino in pametovala, da laminat ni dober in kvaliteten, da bi morala dati trojslojni parket, morala sem se zadržati ,da nisem nekaj rekla, kar bi kasneje obžalovala. Enostavno takšni ljudje, ki jim vse prinesejo k riti, ne morejo razumeti ljudi, ki morajo za vse poskrbeti sami.

Veste kaj, po drugi strani, pa se sedaj v starejših letih kaže, da je ona nezadovoljna z sovjim življenjem, jaz pa živim sproščeno, znam ceniti vsako malenkost in ravno to pomeni ,da so moji dnevi lepi, ker uživam v vsaki malenkosti, ona kar naj ima troslojni parket, jaz pa z veseljem hodim srečna po laminatu. Če je to to, potem nikoli nočem blišča in troslojni parket, raje imam mirno in zadovoljno življenje, pa še igranje otrok na laminatu me ne moti, če pa bi imela troslojni parket, pa verjamem, da bi neprestano gledala, če ga je kdo poškodoval.

Moj oče in domači orehi

Dandanes so ponekod hiše polne sladkarij, slabe hrane, za katero zapravimo preveč denarja po nepotrebnem, jaz sem zelo pazljiva glede tega, moram pa reči, da je moj oče še bolj, pri njemu so vedno na mizi orehi, suhe slive, bučna semena in jabolka.

Tako lepo je priti k njemu, ker me vedno postreže, pa čeprav imam že svojo družino, nikoli ne odidem praznih rok, vedno poskrbi, da mi nekaj domačega stisne v roke. Ker veliko pridelkov pridela sam doma, ima velik vrt, vinske terase, sadno drevje, ob hiši so trije orehi, vse to skombinira tako ,da ima čez celo leto domače pridelke. Iz nekaterih naredi soke, posebna vina, vloženo zelenjavo.

Tako poleti je sveže sadnje in zelenjavo, pozimi pa so na mizi orehi in bučna semena. Moram priznati, da sem si že sama kupila v trgovini orehe, pa ne v bilo kateri trgovini, ker nisem hotela njegovih, da ne bi njemu zmanjkali, pa sem bila še nad vsemi razočarana, ker so niso bili niti blizu tako dobri, kot so bili njegovi domači orehi, zato sem jih nehala kupovati.

Nerodno mi je bilo vedno prositi očeta za stvari, ker je imel majhno penzijo, sva se dogovorila, da bom pri njemu kupovala nekatere pridelke, seveda se ni strinjal, vendar mu vedno dam denar kar v denarnico. Tako so sedaj njegovi orehi tudi na moji mizi in še marsikaj domačega. Bolj bi morali ceniti naše stare starše, veliko nam imajo za dati in povedati, ker imajo izkušnje. 

Ko pride čas, ko orehi dozorijo pa vedno pomagam pri pobiranju in tudi pri tolčenju, tako pomagam tudi pri drugih večjih stvareh, kot je okopavanje vrta, obrezovanje trt, obiranje sadja in tako se tudi jaz boljše počutim, ko so njegovi orehi ali karkoli drugega na moji mizi, ker sem mu saj z delom malo vrnila, kar daje on meni.