Ste kdaj pomislili, kakšen stil hiše si želite in kako pomembno je da izberete kraj, kjer se bo ta stil hiše odnesel. Sama vedno, ko se peljem mimo ene hiše, se vprašam, kaj so razmišljali, da sedaj cele dneve uporabljajo senčila in je njihova hiša vedno v temi. 

To je to, ko se hiša dela zaradi ljudi in ne zaradi nas samih. Sama imam hiško, ki sem si jo želela. Želela sem hiško na hribčku, obsijano z soncem, na senčila nisem niti pomislila, da bo pritlična in ravno prav velika, da se bomo v njej povezovali in odtujevali. Takrat, ko smo začeli graditi, nam je marsikdo rekel, da bi mogli tako in tako, da to nismo prav naredili, da bi mogli nekaj dodati, v glavnem neprestano so nas silili v podobo trenutno modernih hiš. Z možem se nisva dala, dokončala sva svojo sanjsko hiško, senčila na najinih oknih ni, niti ni to moderna hiša, ki bi jo vsak pogledal. Od daleč ne deluje nič posebnega, a marsikdo, ko pride na obisk reče, da se počuti prekrasno, da je tukaj določena energija, svetloba, da je enostavno lepo. 

To je najin dom in to sva želela, senčila nihče ne pogreša, ko naju zjutraj sonce prebudi je to nekaj najlepšega, ko zvečer sonce zahaja in to vidiva, ker nama senčila ne ovirajo pogleda, je večer lepši.

Hiša, ki ima modern stil in je grajena zaradi pomembnosti in drugih ljudi, ne prinese nikoli toliko sreče, kot hiša, ki diha z vami. Prav ta hiša, ki jo jaz vidim dnevno, ker se vozim mimo nje, me vedno šokira, ker senčila vedno prekrivajo njihova okna, pa naj bo večer ali pa dan. V čem je bistvo živeti v temni in moderni hiši, na očeh vseh ljudi? Ni ga, raje imam skromno hiško na hribčku, kjer senčila sploh ne potrebujem in uživam v tem kar sem in v hiši, ki predstavlja mene samo. 

…