Vedno sem imela rada fotografije, predvsem moje družine in potovanj. Tako sem v dnevni sobi naredila foto platna, ki so jih sestavljale različne fotografije skupaj. Eno platno je bilo posvečeno mojim otrokom. Na tem so bili spomini na rojstvo otroka, potem prvi koraki v šolo, izpit za kolo in dosežki v športu. Moj prvi sin je bil namreč uspešen nogometaš. Drugi sin je bil bolj posvečen knjigam. Ostala foto platna so bila izobešena na drugi strani.

Na drugem platnu sem imela fotografije drugega sina, kjer so bila odličja iz njegovega učnega uspeha in znanstvenih dosežkov. Na sredini dnevne so bila foto platna, ki so bila iz naših skupnih potovanj. To so bila potovanja na morje, kjer smo se potapljali. Potem je bila tu fotogarafija, ko smo prvič osvojili goro, ki je višja od dvatisoč metrov. Naslednja fotografija je bila iz potepanja po reki. Tako sem lahko vedno opazovala naše skupne spomine, ko sem sedala v dnevni sobi. Sedaj pa razmišljam, da bi dala v spalnico foto platna, kjer bi bila ena sama fotografija na platnu. Izbrala sem poročni dan za eno platno. Za drugo bi imela našo valeto, kjer smo vsi skupaj in na tretji bi bili zraven še naši hišni ljubljenčki. Imamo namreč pri hiši psa in mačko, zunaj pa se pasta še dva konja. Tako da bi vse skupaj imela tri foto platna v spalnici.

Moj mož je bil navdušen, ker sem ga presenetila in mu nisem povedala, da bom dala nova foto platna v spalnico. Izdelali so mi jih pri bližnjem podjetju, ki se ukvarja z razvijanjem fotografij. Platno so napeli čez lesen okvir in na to platno natisnili fotografije, ki sem jih prinesla. Kvaliteta teh slik na platnu je bila izjemna, kot da bi jih naslikali. Rada sem imela fotografije in spomine moje življenja in življenja svoje družine.…