Moj oče in domači orehi
Dandanes so ponekod hiše polne sladkarij, slabe hrane, za katero zapravimo preveč denarja po nepotrebnem, jaz sem zelo pazljiva glede tega, moram pa reči, da je moj oče še bolj, pri njemu so vedno na mizi orehi, suhe slive, bučna semena in jabolka.
Tako lepo je priti k njemu, ker me vedno postreže, pa čeprav imam že svojo družino, nikoli ne odidem praznih rok, vedno poskrbi, da mi nekaj domačega stisne v roke. Ker veliko pridelkov pridela sam doma, ima velik vrt, vinske terase, sadno drevje, ob hiši so trije orehi, vse to skombinira tako ,da ima čez celo leto domače pridelke. Iz nekaterih naredi soke, posebna vina, vloženo zelenjavo.
Tako poleti je sveže sadnje in zelenjavo, pozimi pa so na mizi orehi in bučna semena. Moram priznati, da sem si že sama kupila v trgovini orehe, pa ne v bilo kateri trgovini, ker nisem hotela njegovih, da ne bi njemu zmanjkali, pa sem bila še nad vsemi razočarana, ker so niso bili niti blizu tako dobri, kot so bili njegovi domači orehi, zato sem jih nehala kupovati.
Nerodno mi je bilo vedno prositi očeta za stvari, ker je imel majhno penzijo, sva se dogovorila, da bom pri njemu kupovala nekatere pridelke, seveda se ni strinjal, vendar mu vedno dam denar kar v denarnico. Tako so sedaj njegovi orehi tudi na moji mizi in še marsikaj domačega. Bolj bi morali ceniti naše stare starše, veliko nam imajo za dati in povedati, ker imajo izkušnje.
Ko pride čas, ko orehi dozorijo pa vedno pomagam pri pobiranju in tudi pri tolčenju, tako pomagam tudi pri drugih večjih stvareh, kot je okopavanje vrta, obrezovanje trt, obiranje sadja in tako se tudi jaz boljše počutim, ko so njegovi orehi ali karkoli drugega na moji mizi, ker sem mu saj z delom malo vrnila, kar daje on meni.