Nekaj časa nazaj sem začel opažati, da je bilo z mojim očetom nekaj narobe. Čedalje manj se je namreč želel pogovarjati, ter je večino časa, ko sem prišel na obisk, ter ga kaj vprašal, samo kimal z glavo. To me je začelo kar malo skrbeti, vendar ko sem ga vprašal, kaj je narobe, mi je vedno rekel, da nič in naj se ne obremenjujem. Glede na to, kar mi je rekel, pa sem se seveda še bolj obremenjeval, saj me je skrbelo, da je nekaj resnega. Tako mi je vsaj vse skupaj izgledalo. Ko pa sem o tem malo vprašal mamo, pa mi je odgovorila, da je začel slišati precej slabo, oziroma da se mu je konkretno poslabšal sluh. No to pa je nato razložilo, zakaj se ni želel pogovarjati in zakaj mi je velikokrat samo pokimal z glavo, saj verjetno sploh ni slišal, kaj sem ga vprašal.

Zato pa sem mu takoj predlagal, da se odpravi na test sluha. V kolikor bi ta namreč pokazal, da ni šlo za kakšno pretirano poškodbo, bi lahko dobil ustrezen slušni aparat, ter ne bi imel več težav. Sprva pa sem prav videl, da se mojemu očetu test sluha ni slišal prav nič dobro, kajti izgledalo mi je, kot da se ni želel odpraviti na kaj takega. To me je res zmedlo, ter sem bil prav jezen zakaj se noče odpraviti, saj sem vedel, da bi mu lahko test sluha še kako pomagal. Ko pa je minilo nekaj dni, sem se ponovno odpravil do njega in mu spet predlagal isto rešitev. Takrat pa se je končno oddal in rekel, da se bo res odpravil. 

Na koncu pa mu je test sluha pokazal, da je imel res določene okvare, oziroma poškodbe, vendar bi lahko slušni aparat povsem zadostoval, da bi spet slišal normalno. To pa so bile res super novice.