Državna revizijska komisija ima visoke zahteve

Očitno je, da ima državna revizijska komisija zelo visoke zahteve glede oddaje javnega naročila. Verjemite mi, to vam lahko povem iz prve roke. Še ne tako dolgo nazaj smo v podjetju, kjer sem zaposlena, skupaj s sodelavci in sodelavkami prišli na idejo, da bi sodelovali na projektu, ki je bilo objavljeno pod rubriko javni razpisi oziroma javna naročila. Seveda smo to enkratno priložnost vzeli zelo resno in se hitro podali v izpolnjevanje dokumentacije ter podobnih detajlov, ki sodijo k oddaji javnega naročila. Po nekaj dnevnem zbiranju vseh podatkov in ustreznih dokazil nam je končno uspelo oddati javno naročilo. Zelo sem ponosna, da sem lahko del takšne ekipe. No, pa da preidemo k bistvu. 

V primeru, da ne veste, naj vam povem, da pregled javnih naročil pri nas opravlja državna revizijska komisija, ki ima svoj sedež v Ljubljani. Prav državna revizijska komisija pregleduje vso potrebno dokumentacijo, dokazila in podobno, takoj, ko je javno naročilo oddano. Njihovo delo je resnično zelo zahtevno, saj verjamem, da se na dnevni ravni, v sistemu pojavi kup oddanih prijavnic za javno naročilo. Postopkov za oddajo javnih naročil je ogromno in priznati moram, da jih državna revizijska komisija dobro obvladuje. Menim, da tolikšne količine dela na dnevni ravni sama ne bi zmogla. Ali pač, le kdo bi vedel.

Odgovor, na naše oddano javno naročilo, ki nam ga je podala državna revizijska komisija, je bil potihoma pričakovan. Žal naše naročilo ne vsebuje vseh podatkov in dokazil, kar smo ugotovili po tem, ko smo naročilo že oddali preko elektronskega obrazca, ki je prav tako dostopen na spletnem portalu državne revizijske komisije. Seveda smo bili nad novico rahlo razočarani, vendar pa nas je po eni strani to samo še bolj spodbudilo, da se pri naslednji oddaji javnega naročila še toliko bolj potrudimo. Takrat verjamem, da nas državna revizijska komisija ne bo mogla zavrniti. 

Dateljni so zelo dobri in glavna sestavina čudovite presne tortice z jagodami

Videla sem odličen recept za presno tortico. Še nikoli je nisem delala, a v receptu sem videla, da so za biskvit potrebni dateljni, orehi, ovseni kosmiči, jabolčna čežana, kokos in jagode. Ker je bila videti čudovita in je nisem še nikoli začela delati, sem se odločila, da jo naredim mami za rojstni dan.

Odpravila sem se v trgovino, da nabavim vse sestavine, ki jih potrebujem. Videla sem, da so dateljni že izkoščičeni, vzela sem še mlete orehe in jagode. Drugo sem imela že vse doma. V mikser sem dala najprej zmleti dateljne in ovsene kosmiče, nato sem jim dodala, še jabolčno čežano, ki sem jo skuhala sama, in mlete orehe. Kompaktno maso sem razporedila po tortnem pekaču in jo močno potepala, da je nastal lep in čvrst biskvit. Kako enostavno. Ko sem imela biskvit z dateljni že narejen, sem začela pripravljati še vrhnjo plast nadeva. Oprala sem jagode in jih 12 razrezala na pol, ter razporedila ob vbodu pekača. V posodi ali blenderju zmešamo kokosovo moko, jagode, malo limone in agarja, ne smejo manjkati suhi dateljni in voda. Ko se sestavine dobro premešajo, jih vlijemo na svoj biskvit v tortni model in postavimo v hladilnik za najmanj 4h.

Ko sem imela torto tako v hladilniku že dobri 2h, sem jo še okrasila z jagodami in dateljni po vrhu, ter potresla malo kokosove moke, da je bila videti zelo lepo, ter jo čez noč pustila še na hladnem.

Drugi dan smo odšli k mami, da ji voščimo za rojstni dan. Ko so ji zapeli in ji prinesli torto je bila zelo vesela. Še bolj je bila navdušena nad njenim okusom, saj tudi sama še nikoli ni pokusila presne torte. Ko sem ji povedala, da so glavna sestavina biskvita dateljni, ovseni kosmiči in orehi, kar ni mogla verjeti, saj je bil okus božanski. Še boljša kot navadna biskvitna torta.…

Hotela sem si kupiti lep zimski klobuk

Že kot majhna deklica sem risala punčke s klobuki, in ko sem bila večja, sem vedno gledala poročne obleke, ki imajo klobuke. Ne vem, zakaj so mi klobuki tako lepi, tudi poleti nosim klobuk, da se zaščitim od sonca.

Sedaj pa sem si zaželela zimski klobuk. Nisem si predstavljala, da je klobuk tako težko najti in ko sem ga našla, mi nobeden ni ogovarjal. Čisto v nobenem klobuku se nisem počutila dobro. Ko sem že obupala nad zimskimi klobuki in sem se sprehajala po mestu, sem opazila trgovino s klobuki.

Še imam upanje, sem si takrat rekla in vstopila v trgovino. Bila sem presenečena, ker je bila res velika izbira. Ko sem si ogledovala klobuke, pa mi je prišla pomagal prijazna prodajalka, takšne bi morale biti čisto vse. Najprej me je vprašala, ali mi lahko kaj pomaga in ko sem ji povedala, da iščem en lep zimski klobuk, mi je pomagala pri izbiri. Upoštevala je vse moje želje in mojo obliko obraza. Takoj, ko je pogledala mojo obliko obraza, sem vedela, da je dobra prodajalka, in če bom našla klobuk zase, ga bom tukaj.

Kar nekaj klobukov sem poskusila, pa ne zato, ker mi ne bi pasali, iskala sem tistega pravega, ki bo meni najbolj všeč in kar naenkrat sem imela na glavi prekrasni zimski klobuk. To je to! Našla sem svoj klobuk. Niti me ni zanimalo, koliko stane, ker bi ga kupila, tudi če bi bil zelo drag. Iz trgovine sem tako odšla s klobukom na glavi, končno sem imela svoj zimski klobuk. Vse ima svoj čas, očitno sem morala priti v to trgovino, da sem našla pravi klobuk zase.…

Pri bratu mi pridejo vedno prav zaščitna oblačila

Sama živim v hiši sama, moj brat pa je ravno tako sam, samo da ima veliko kmetijo. Velikokrat mu skočim na pomoč, ker jo res potrebuje, ker je za vse sam. Če sem v kuhinji potem poskrbim, da mu pripravim hrano za več dni, če pa grem pomagat ven, tam pa potrebujem zaščitna oblačila Unidel, ker je veliko težkega, nevarnega in umazanega dela. Pri njem se ne moreš braniti dela, ker če si prišel pomagat je dela preko glave.

Nikoli me ne prosi, da bi prišla delat, vedno pridem sama, oblečem zaščitna oblačila, da se ne umažem ali poškodujem in grem. Poprimem za čisto vsako delo. Nazadnje sva šla po drva v gozd, ker jih je nekomu prodal in sva jih morala narezati in zložiti na prikolico. Ta dan sem imela zaščitna oblačila Unidel, pa sem vseeno prišla domov s črnicami in žulji. Bilo je izredno naporno, ker so drva bila težka. Sprva je to želel delati sam, res ne vem, kako bi to njemu uspelo. Še ko sva delala dva je bilo težko. On nikoli ne nosi zaščitna oblačila in prav smili se mi, ko pogledam njegove roke, noge, obraz. Lahko rečem, da je videti izmučen. Prav zato mu vedno skočim na pomoč. Včasih si rečem, da bi mu bilo lažje, če bi imel saj žensko, pa je žal nima, da bi poskrbela za hišo, ker tudi jaz ne bom mogla dolgo tako. 

Ne bom rekla, da ne morem, lahko pridem še kako utrujena do njega, a ko oblečem zaščitna oblačila Unidel, takrat grem in delam. Zvečer čutim vsako kost in mišico. Kako mora vse boleti tudi njega. Kolikor bom le lahko dolgo, mu bom pomagala, še dobro, da obstajajo zaščitna oblačila Unidel, da preprečijo kakšno prasko, črnico, žulj. Tako bova še naprej skupaj delala in se tudi poveselila.

Podstrešno stanovanje zame in izolacija strehe

Včasih, ko se spominjam življenja za nazaj, se nekaterih stvari enostavno ne spominjam. Sprašujem se zakaj, ali sem enostavno skoz živela v nekem stresu ali kaj. Nekaterih stvari pa se spominjam, kot da bi bile danes, kot je na primer izolacija strehe pri mojih starših, ko so mi naredili podstrešno stanovanje.

Imela sem eno sobico, a ker sem bila že odrasla, bila sem študentka, ki je živela v podnajemniškem stanovanju in tako prihajala domov za vikende, so se starši odločili, da potrebujem več prostora, ker je z menoj hodil tudi moj fant. Tako so se odločili, da bodo naredili podstrešno stanovanje in ko se je delala izolacija strehe, sva prišla midva pomagat. Narejena je bila res dobra izolacija strehe, moj oče je bil mojster v takšnih delih. Nismo potrebovali tujih delavcev, vse smo naredili sami, pomagali pa so tudi njegovi bratje. 

Če bi takrat vedela, koliko dela je potrebnega, obloge, izolacija strehe, strešna okna, polaganje tal, bi jima verjetno rekla, da to zame ni potrebno, ker sem že takrat vedela, da ne bom živela doma. A kaj ko si takrat mlad, ne razmišljaš tako, nekako ne gledaš na to tako, da bodo zate starši zapravili denar, čeprav sem bila zelo navezana na oba starša. Ko je bila narejena izolacija strehe pa je šlo zelo hitro. Kmalu je bilo strešno stanovanje narejeno in kar naenkrat je podstrešje postalo moj novi dom. Vse je bilo lepo urejeno in ker je bila narejena dobra izolacija strehe, je bila vedno temperatura ravno pravšnja, poleti ni bilo tako vroče, pozimi pa ne tako mrzlo. Sam prostor se je zelo hitro ogrel, ker je bila dobra izolacija strehe, ki je imela pri tem ključni pomen. Za notranjo opremo sem poskrbela sama, saj ne vem od kje sem dobila denar, ker takrat še nisem delala, tako imam še danes velik prostor, če bi se vrnila domov.

Barve za obrvi so na razpolago v vseh kozmetičnih trgovinah

Nekatere ženske si nikoli ne pobarvajo obrvi, ker imajo lepo barvo, ali pa si ne upajo, da ne bi izpadle grde. Tudi sama sem bila med njimi, dokler enkrat nisem videla posnetka, kako preprosto je barvanje obrvi in da obstajajo samo tri glavne barve. Tako da skoraj ne morete zgrešiti, da bi si kupile napačne barve za obrvi, ker če ste svetlolaske si kupite rjavo, srednje rjave si kupijo rjavo črno in črnolaske si kupijo črno barvo. 

Tako zelo preprosto je to in potem si lahko obrvi same doma pobarvate. Tudi sama sem bila skeptična, kako mi bo to uspelo a sem se končno odločila, da si bom obrvi pobarvala, ker se ni več ljubilo vsako jutro obrvi mazati z barvico. Moje obrvi so bile zelo svetle, sama pa sem raje imela temno rjave, takšne barve za obrvi ni težko najti. Sicer je ponudba zelo velika in malo je vseeno potrebno pogledati, tudi cenovno se barve za obrvi razlikujejo, jaz sem izbrala točno tisto, ki jo je promovirala punca na blogu, tako da sem delala po njenih navodilih. Moje obrvi so dobile res lepo barvo. Čisto drugače je bilo videti, moj pogled je postal lepši in kakor da bi imela bolj negovan obraz.

Še dobro, da obstajajo barve za obrvi, sedaj jih kupujem redno in moje obrvi redno barvam, sploh si ne predstavljam več, da jih ne bi barvala, takoj ko vidim, da se je barva sprala, si jih ponovno pobarvam. 

Katere  barve za obrvi pa uporabljate ve? Prav zanima me, če cena vpliva, ali so barve za obrvi boljše ali slabše. Bom morala enkrat poskusiti in kupiti eno barvo poceni in potem drugi drago, pa da sama vidim razliko. Zaenkrat pa sem z to barvo, ki jo imam trenutno zelo zadovoljna.

Želite napredek, potem je za vas pomembna osebna rast

Sama se že nekaj časa lovim v temi, ne najdem izhoda, čeprav sedaj imam željo. Najbolj pa mi je bilo grozno, ko nisem imela niti želje, osebna rast je takrat bila zame čisto nepomembna, ker nisem verjela v ničesar. Tako sem si nabrala veliko jeze, strahu in moja naloga, da spet zaživim, je tako bila veliko težja. Ko sem začela spoznavati, kako je osebna rast pomembna za našo srečo, sem vedela, da moram nekaj spremeniti. Vse to je vodilo, da sem začela delati na sebi, predvsem na jezi in na strahu.

Strah in jeza so me dobesedno spremenili, ne morem reči, da so zato krivi drugi, čisto sama sem prišla do tega počutja, sedaj pa se zavedam, da bom morala čisto sama iz te luknje ven. Vem, da bo pot dolga, ker si ne morem privoščiti pomoči, sama bom zmogla, kajti čutim ta adrenalin, ki me vodi. Želja je dovolj velika, da bom to dosegla, da bo moja osebna rast rasla.

Moram priznati, da sem morala iti skozi kar nekaj faz, prva je bila jeza, potem žalost, šele kasneje sem začela dobivati voljo po sprememb in videla, da moram na sebi delati dnevno. Resnično sem mogla biti disciplinirana, ker je prišel kakšen dan, ko sem prav čutila spet ta strah in jezo. Predvsem pa se je to zgodilo zaradi drugih ljudi, ki sem bila čustveno vezana na njih. Ko sem jaz pri sebi spoznala, da ne morem vplivati na počutje drugih, ampak samo na svoje, mi je bilo lažje. Moja osebna rast je počasi rasla, čutila sem v prsnem košu, kako se razvijam, kako gre določeno breme iz mene. Kako lep občutek. Vedela sem in še danes vem, da se osebna rast ne ustavi, vsak dan moramo delati na tem in ker se tako dobro počutim, vsekakor tega ne bom pozabila.

Ko ti nagaja karpalni kanal in ti povzroča bolečine

Nikoli nisem imela težav z rokami ali hrbtenico, pa sem že več let delala v pisarni. Zadnje čase pa me je začela boleti roka, a nisem polagala pozornosti, enostavno sem mislila, da bo minilo, na koncu pa se je izkazalo, da gre za karpalni kanal in da bolečine ne bodo kar tako same od sebe minile.

Nikoli si še nisem vzela bolniške, rada sem imela svojo službo, direktor se je vedno lahko zanesel name, ker sem mu bila desna roka. No, sedaj pa me ta desna roka, kar pošteno boli. Tako so tekli dnevi in leta in jaz sem seveda mislila, da bom lahko vedno delala. Naenkrat pa so prišle te bolečine, ki so bile res hude. Včasih enostavno nisem mogla več delati za računalnikom, tako zelo me je bolelo. Ker sem se spoznala na bolečine, ki so pogoste pri sedečem delu in delu za računalnikom, sem takoj posumila, da gre za karpalni kanal in začela zapestje masirati in razgibavati. 

Upala sem, da bo boljše, a ni bilo. Morala sem do zdravnika, ki mi je seveda postavil diagnozo karpalni kanal, kar sem se tudi bala. Vse sem si že prebrala in ena izmed možnosti je tudi, če se bolečine ne nehajo operativni poseg, tega pa nisem želela, ker je okrevanje precej dolgo in nisem mogla biti tako dolgo odsotna od službe. 

Z zdravnikom sem se dogovorila, da se bom naročila na operativni poseg, do takrat pa bom skušala karpalni kanal rešiti po svoje. Vsak dan sem zapestje masirala večkrat, ga razgibavala, si dajala gor opornico in tako upala na najboljše, vendar se karpalni kanal ni popravil, bolečine so ostajale do datuma operacije. Tako sem morala na operativni poseg in ostati doma dlje časa. Še danes ne morem verjeti, kako ti karpalni kanal lahko zakomplicira vse skupaj in kako dolgotrajno je zdravljenje. 

Lokacija hiše in senčila

Ste kdaj pomislili, kakšen stil hiše si želite in kako pomembno je da izberete kraj, kjer se bo ta stil hiše odnesel. Sama vedno, ko se peljem mimo ene hiše, se vprašam, kaj so razmišljali, da sedaj cele dneve uporabljajo senčila in je njihova hiša vedno v temi. 

To je to, ko se hiša dela zaradi ljudi in ne zaradi nas samih. Sama imam hiško, ki sem si jo želela. Želela sem hiško na hribčku, obsijano z soncem, na senčila nisem niti pomislila, da bo pritlična in ravno prav velika, da se bomo v njej povezovali in odtujevali. Takrat, ko smo začeli graditi, nam je marsikdo rekel, da bi mogli tako in tako, da to nismo prav naredili, da bi mogli nekaj dodati, v glavnem neprestano so nas silili v podobo trenutno modernih hiš. Z možem se nisva dala, dokončala sva svojo sanjsko hiško, senčila na najinih oknih ni, niti ni to moderna hiša, ki bi jo vsak pogledal. Od daleč ne deluje nič posebnega, a marsikdo, ko pride na obisk reče, da se počuti prekrasno, da je tukaj določena energija, svetloba, da je enostavno lepo. 

To je najin dom in to sva želela, senčila nihče ne pogreša, ko naju zjutraj sonce prebudi je to nekaj najlepšega, ko zvečer sonce zahaja in to vidiva, ker nama senčila ne ovirajo pogleda, je večer lepši.

Hiša, ki ima modern stil in je grajena zaradi pomembnosti in drugih ljudi, ne prinese nikoli toliko sreče, kot hiša, ki diha z vami. Prav ta hiša, ki jo jaz vidim dnevno, ker se vozim mimo nje, me vedno šokira, ker senčila vedno prekrivajo njihova okna, pa naj bo večer ali pa dan. V čem je bistvo živeti v temni in moderni hiši, na očeh vseh ljudi? Ni ga, raje imam skromno hiško na hribčku, kjer senčila sploh ne potrebujem in uživam v tem kar sem in v hiši, ki predstavlja mene samo. 

Vila na morju je moj naslednji življenjski cilj

Prišel sem v leta, ko želim vložit svoj denar nekam, kjer bom nekaj imel od tega in dobil sem prekrasno idejo, da bi to lahko bila vila na morju, že postavljena, ker enostavno nimam časa, da bi jo sam gradil, finančno mi ne bil problem, problem pa je čas. Tako je bila vila na morju moj naslednji življenjski cilj.

Nisem vedel kje naj začnem, da sploh vidim, kakšna je ponudba na naši lepi obali. Šel sem malo gledat preko spleta, da bi videl ponudbo, pa moram priznati, a nisem ravno videl veliko. Hotel sem si kupiti res eno lepo vilo na morju, ravno prav veliko, z lepo lokacijo in bazenom, ki bi bila opremljena naravno. Ker sem videl, da preko spleta ne bo šlo, sem vedel pa potrebujem agencijo, katera pa je dobra pa je bilo drugo vprašanje, kajti želel sem dobro agencijo, ki bi si resnično vzela čas. Poklical sem prijatelja, ki je živel na obali in on mi je povedal, katera agencija je dobra in da je vila na morju lepa odločitev zame, da mi privošči, da najdem čim lepšo. Če pa bo on za katero slišal pa me sigurno obvesti.

Poklical sem agencijo, povedal sovje želje in iskanje se je začelo, na kar mi čez en teden zazvoni telefon in kliče me prijatelj, če sem že kaj našel in da on ve, da je ena vila na morju zelo lepa in da lastnik še ne ve točno ali naj jo proda ali ne. Posredoval mi je kontakt od lastnika, dogovorila sva se za ogled in padla je odločitev, ker je bila ta vila na morju pisana zame, takoj ko sem jo videl, sem vedel, da jo želim imeti, lastnik pa se je po pogovoru z menoj tudi odločil, da mi jo proda. Danes je to moja vila na morju, ki jo imam izrecno samo zase.