Prvič dobra postelja v kateri sem se naspal za cel teden

Ker sem trgovski potnik sem veliko od doma, velikokrat tudi kje prespim, ali pokličem prijatelja, za katerega vem ,da je v tistem kraju, ali pa si rezerviram sobo. Tokrat sem spal pri prijatelju in postelja na kateri sem spal je bila noro dobra. Že dolgo nisem spal celo noč in vem, da nisem bil tako utrujen, da bi celo noč spal, enostavno mi je pasala postelja na kateri sem spal.

Takoj zjutraj sva z prijateljem še spila kavo in malo poklepetala, ker je že vsak hitel v svojo službo. Ker je postelja res bila dobra, sem ga vprašal, kje je kupil posteljo in jogi. Povedal mi je, da je pred kratkim kupil oboje v eni znani slovenski trgovini. Res je bila dobra postelja in kar potegnilo me je, da bi jo šel kupit tudi sam. Kajti doma sem imel probleme z spanjem, nikakor nisem mogel prespati cele noči, prebujal sem se najmanj petkrat, to pa na dolgi rok ne prinese nič dobrega glede zdravja, tega se še kako zavedam.

Malo me je bilo strah, da sem res ravno slučajno tako dobro spal in da postelja ni nič posebnega. Kajti ne bi si rad delal stroškov, potem pa bom imel iste noči. Tako sem prijatelja prosil, ja malo smešno, da če še lahko enkrat prespim pri njemu in bilo je enako, spal sem kot top. To je bilo dovolj, da sem šel v nakup. 

Nihče več me ne bo prepričal, da postelja nima vpliva na naše spanje. Pa še kako ima, tako postelja, kot seveda, vzmetnica, vzglavnik, odeja. Čisto vse ima vpliv. Sedja imam doma, saj tako pravim jaz kraljevo posteljo, ki mi omogoča spanje celo noč. Sem najbolj srečen človek, ker se prebudim naspan, spočit, pozitiven in mi ne zmanjka več energije, kot mi jo je prej. Moja postelja je moje zdravje in počutje.

Ženska ura postane z unikatnim pasom tudi unikatna

Ženska ura lahko z uporabo unikatnega pasu za uro postane nekaj posebnega. Verjetno poznate kako lep je občutek, ko nosiš nekaj, kar si izdelal sam ali pa je unikatni ročni izdelek. Medtem ko je draga ženska ura rezervirana le za peščico žensk, pa si lahko velika večina privošči unikatni pas za uro. Izbira pasov za ure je zelo pestra in raznolika. Pasovi za ure se vedno bolj prodajajo, saj je marsikatera ženska že spoznala, da lahko z zamenjavo pasu za uro, da svoji uri popolnoma nov videz. Ženska ura, ki jo krasi čudovit pas za uro, lahko poudari edinstvenost osebnosti vsake ženske. 

Nemalo žensk si želi, da ima njihova ženska ura unikaten pas za uro. Največkrat so taki pasovi za ure ročno izdelani. Zelo pogosto so izdelane iz naravnih materialov, kot so usnje, platni in v zadnjem času celo les. Leseni pasovi za ročne ure so postali v zadnjem času pravi hit, ki je obnorel ogromno žensk po vsem svetu. Naša država je po inovativnosti na področju pasov za ročne ure, ki so izdelani iz lesa, v samem svetovnem vrhu. Pri nas imamo tudi nekaj ljudi, ki so celo kot prvi v svetovnem merilu pričeli izdelovati lesene pasove za ročne ure. 

Odveč je poudarjati, da je ženska ura z lesenim pasom za uro nekaj zelo lepega. Je tudi zelo lepo darilo. Zelo dobrodošli so tudi z ekološkega vidika, saj so trajni in ne obremenjujejo okolja, ker se dajo v celoti reciklirati. Usnjeni pasovi so največkrat primerni takrat, ko želite, da bo vaša ženska ura imela pridih elegance. Športnim uram pa praviloma najbolj pristojijo pasovi iz plastičnih materialov in kovine. Pri kovinskih pasovih za ročne ure je zelo pomembno, da ne povzročajo alergij, saj je znano, da je kar precej ljudi, ki so preobčutljivi na nikelj.

Bovec bo letošnja naša počitniška destinacija

Ste si že rezervirali dopust? Ali ste človek, ki vse najde in gre na hitro. Sama se rada odločim, kam bom šla poleti in potem počasi gledam prenočišča. Tokrat sem dala pobudo za Bovec, to pa zaradi vode, hribov in čistega zraka. Tako zelo si letos želim iti na čisti zrak in Bovec to je. Sicer sem v Bovcu že bila, a če bi mi sedaj rekel, naj ga opišem ga ne znam, ker smo takrat prišli za par ur in si nisem nič zapolnila, kako vse skupaj izgleda. 

Tokrat pa želim iti v Bovec za cel teden. Nekateri mi pravijo, da ne bom imela kaj za delat in da mi bo dolgčas, jaz pa sem prepričana, da Bovec nudi več kot morje. Ne vem zakaj ljudje tako gledajo, saj na morju se samo plava in počiva, tukaj pa lahko hodiš, plavaš, imaš razne športne aktivnosti v bistvu lahko celotni dan kaj počneš. 

Vedno sem imela raje hribe kot morje, ne vem zakaj, je pa res, da sem veliko časa preživela z dedkom in babico iz gorenjske in z njima skoraj vsaki vikend obiskala kakšno planinsko kočo. Tako so mi verjetno občutki ostali in prav zato obožujem hribe in gore, predvsem zrak, kjer se da dihat. 

Tokrat nisem čakala z rezervacijo za prenočišče, želela sem si hotel z zajtrkom in večerjo, tako da se zjutraj predenj grem in zvečer ko pridem dobro najem, Bovec ima lepo ponudbo za prenočišče, moraš pa res rezervirati prej, ker vedno več ljudi prihaja v te kraje. Kdo pa nebi prišel na ta čist zrak in čisto vodo. Ko se pripelješ v Bovec te prevzame vse to, takrat začneš dihati globje in sproščeno in tako je prav, da bi Bovec imel vedno več turistov, ki ne pridejo samo za en dan, ampak ostanejo dlje, ker šele takrat čutiš te kraje.

Umetne trepalnice me ne prepričajo, so mi pa zelo lepe

Moda je danes takšna, drugi dan drugačna. Nikoli nisem prisegala, da bi si lepotno spremenila karkoli na telesu zaradi mode, ne obraza, ne tetovaž, tudi nisem za male dodatke, kot so umetne trepalnice. Mene bi kozmetičarka z lepotnimi dodatki težko prepričala, enostavno sem rada naravna. Moji nohti so naravni in imajo naravni lesk, to je vse kar premorem. Nekako se ne počutim dobro in sploh ne znam živeti z dodatki na sebi, tako bi me umetne trepalnice pošteno motile, moje telo bi bilo živčno, ne bi mogla biti sproščena, tako podnevi kot ponoči.

Enkrat sem si dala narediti podaljšane nohte, enostavno nisem mogla biti sproščena, vse me je nerviralo in to tako močno, da sem si jih morala odstraniti. Večkrat pomislim, da bi bile umetne trepalnice na meni zelo lepe, tako bi imela tisti čarobni, prelepi pogled, ki bi izžareval žensko lepoto. A kaj ko vem, da bi me motile in ponoči še spati ne bi mogla, enostavno jih ne bi znala nositi. Da pa sem tako pogumna in si vseeno umetne trepalnice poskušam dati, da vidim, če bi se to res zgodilo, ali bi mogoče presenetila samo sebe in me ne bi motile, vendar sem skoraj 100 procentna, da umetne trepalnice ne bi mogla nositi, tako bi le zapravila denar, to pa se mi ne izplača.

Sedaj so na trgu umetne trepalnice, ki so magnetne in se samo položijo na vaše trepalnice in tudi niso drage, mogoče si bom to privoščila, da vidim, ali bi jih lahko nosila in če mi uspe, da bom lahko nosila umetne trepalnice, ki so magnetne, potem si bom lahko dala tudi delat tiste prave umetne trepalnice.

Videti lepe oči z prekrasnimi trepalnicami ali so to umetne trepalnice ali naravne je zelo lepo, ženski polepšajo pogled in celotni obraz je lepši in elegantnejši.

Privoščiti si troslojni parket je danes luksuz

Velika je razlika, če kot mladi človek moraš vse narediti sam, ali pa dobiš pomoč od sovjih staršev. Tako ima pri nas moja sestra troslojni parket, jaz pa najcenejši laminat. Nekaj časa priznam, da sem se ubadala s tem, takrat sem bila še podnajemnik in sem drago plačevala najemnino. Po drugi strani pa sem imela tisto svobodo in samozavest, ker sem sama skrbela za vse. 

Prišli pa so dnevi, ko sem bila žalostna, posebno v času gradnje, ko sem mogla sama plačati za vsak kos pri hiši, nihče mi ni podaril čisto nič, moja sestra pa je lepo živela doma in lahko je na veliko varčevala. Razlika med nama je bila ta, da sem jaz imela v svoji hiši po ceni stvari, ker si dragih enostavno nisem mogla privoščiti, moja sestra pa je imela prestižno opremljeno stanovanje in seveda po vseh prostorih troslojni parket, ki se je bleščal že od daleč. Pri meni žal ni bilo tako, najbolj grozno pa sem se počutila, ko sem na primer delala tla in je prišla mino in pametovala, da laminat ni dober in kvaliteten, da bi morala dati trojslojni parket, morala sem se zadržati ,da nisem nekaj rekla, kar bi kasneje obžalovala. Enostavno takšni ljudje, ki jim vse prinesejo k riti, ne morejo razumeti ljudi, ki morajo za vse poskrbeti sami.

Veste kaj, po drugi strani, pa se sedaj v starejših letih kaže, da je ona nezadovoljna z sovjim življenjem, jaz pa živim sproščeno, znam ceniti vsako malenkost in ravno to pomeni ,da so moji dnevi lepi, ker uživam v vsaki malenkosti, ona kar naj ima troslojni parket, jaz pa z veseljem hodim srečna po laminatu. Če je to to, potem nikoli nočem blišča in troslojni parket, raje imam mirno in zadovoljno življenje, pa še igranje otrok na laminatu me ne moti, če pa bi imela troslojni parket, pa verjamem, da bi neprestano gledala, če ga je kdo poškodoval.

Moj oče in domači orehi

Dandanes so ponekod hiše polne sladkarij, slabe hrane, za katero zapravimo preveč denarja po nepotrebnem, jaz sem zelo pazljiva glede tega, moram pa reči, da je moj oče še bolj, pri njemu so vedno na mizi orehi, suhe slive, bučna semena in jabolka.

Tako lepo je priti k njemu, ker me vedno postreže, pa čeprav imam že svojo družino, nikoli ne odidem praznih rok, vedno poskrbi, da mi nekaj domačega stisne v roke. Ker veliko pridelkov pridela sam doma, ima velik vrt, vinske terase, sadno drevje, ob hiši so trije orehi, vse to skombinira tako ,da ima čez celo leto domače pridelke. Iz nekaterih naredi soke, posebna vina, vloženo zelenjavo.

Tako poleti je sveže sadnje in zelenjavo, pozimi pa so na mizi orehi in bučna semena. Moram priznati, da sem si že sama kupila v trgovini orehe, pa ne v bilo kateri trgovini, ker nisem hotela njegovih, da ne bi njemu zmanjkali, pa sem bila še nad vsemi razočarana, ker so niso bili niti blizu tako dobri, kot so bili njegovi domači orehi, zato sem jih nehala kupovati.

Nerodno mi je bilo vedno prositi očeta za stvari, ker je imel majhno penzijo, sva se dogovorila, da bom pri njemu kupovala nekatere pridelke, seveda se ni strinjal, vendar mu vedno dam denar kar v denarnico. Tako so sedaj njegovi orehi tudi na moji mizi in še marsikaj domačega. Bolj bi morali ceniti naše stare starše, veliko nam imajo za dati in povedati, ker imajo izkušnje. 

Ko pride čas, ko orehi dozorijo pa vedno pomagam pri pobiranju in tudi pri tolčenju, tako pomagam tudi pri drugih večjih stvareh, kot je okopavanje vrta, obrezovanje trt, obiranje sadja in tako se tudi jaz boljše počutim, ko so njegovi orehi ali karkoli drugega na moji mizi, ker sem mu saj z delom malo vrnila, kar daje on meni.

V snegu pogrešam pergolo za avto

Smo eni izmed tistih, ki imamo pritlično hišo z nadstreškom in smo se odločili, da garaže ne potrebujemo, saj smo mnenja, da se v garažah nabira samo šara. Seveda pa imamo tudi pri hiši avtomobile, ki preživijo brez garaže, ne bi pa se branili, če bi zunaj bila pergola. Sprva smo mislili, da je ne potrebujemo, ker pa živimo, na predelu Slovenije, kjer pozimi zapade kar nekaj snega, pa smo spremenili mišljenje.

Pozimi tako naše drage avtomobile vsako jutro čistimo od snega in vemo, da smo naredili napako, da zunaj ne stoji pergola. Tako bi lahko naš avtomobil parkirali pod pergolo in zjutraj bi se lahko usedli vanj, brez čiščenja snega iz njega in brez zaledenelih prstov, ko nas je tako zazeblo.

Dokler ni bilo snega je bilo čisto ok, rekli smo si, da bo pergola narejena z leti in da se nam nikamor ne mudi. Sedaj smo že vsi spremenili mnenje in komaj čakamo, da mine zima in pride pomlad in s tem toplejši dnevi, ker prvo kar imamo v načrtu je narediti pergolo.

Toliko dni, ko je potrebno sedaj čistiti sneg, no če ni snega, pa je pozimi tudi mrzlo in šipe na avtomobilu, če ni pod streho zamrznejo in je čisto isto, spet je jutranji problem, ki ga ne bi bilo, če bi pergola bila narejena. Vsekakor smo prišli do zaključka, če ne potrebujemo garaže, potrebujemo pergolo. In naslednjo zimo bosta naša avtomobila lepo pod streho, ker bo pergola narejena in ne bo potrebno več prej zjutraj iz hiše ogrevat avtomobil, drsat led iz stekla in najhuje čistit avto, ker ga je ponoči zasnežilo. Tako nam bo pergola služila tudi, da pod njo spravimo drva in tudi kakšno kolo.

Katero pergolo bomo izbrali pa še ne vemo, smo pa nagnjeni bolj k naravnim materialom in seveda se mora stilsko podati našemu izgledu hiše.…

Toplotna črpalka in star hladilnik

Vedno sem bil sam svoj mojster in kot mnogo druge bele tehnike, sem se lotil tudi raziskave kako deluje toplotna črpalka, sprva mi je bilo to eno čisto lahkotno področje, dokler nisem v roke vzel starega hladilnika, ki je bil že leta postavljen v garaži, kdaj pa kdaj je bilo v njem kako pivo, za osvežitev vročih dneh. 

Kot laik, sem se dotikal vseh cevk, dovodnih, odvodnih kablov in ugotavljal čemu kaj služi. Tako sem pri hladilniku naletel na dve bakrene cevke, ki so bile napolnjene z neko tekočino ali plinom. Hladilnik je imel glasen kompresor, kot bi po garaži vozil star traktor. Uspel sem dognati, da tekočino po ceveh poganja kompresor, za pretvorbo električne energije pa je bila vgrajena toplotna črpalka, ampak mi ni bilo jasno kako se odvija ta proces. 

Radovednost ne pozna meja, izklopil sem hladilnik iz električne napeljave, za vsak slučaj, da ne bi slučajno bil zopet podoben stari mami, ki ima svežo trajno, kot prejšnji krat. Odstranil sem kondenzatorsko rešetko na zadnji strani in začel preučevati sistem napeljave cevk za hlajenje hladilnika. Zame zelo značilno, ko sem vse od vijačil, sem kako uro stal zraven in buljil v sistem, ki je bil razstavljen pred menoj. Male sive celice so v glavi premlevale, kako lahko toplotna črpalka pretvori energijo in preko kompresorja iztiska hladen zrak. Kako potekajo cevke, kje je začetek in kje konec  procesa, nikakor nisem mogel dognati. Šel sem na malico in pustil da mine nekaj časa, ker trmast kot sem bil sem na vsak način želel razumeti kako toplotna črpalka deluje.

Po dobri uri se vrnem nazaj v garažo, tast, upokojen električar vedno brklja okoli delovnega pulta, pozdraviva se brez besed, s pogledom. Med tem časom je napolnil hladilnik s pivom in ga priklopil nazaj. Nisem bil pozoren da je pod napetostjo, gledam cevko, vzamem klešče, se dotaknem cevke, ki sem jo imel namen preščipniti in se opečem v roko, tast se nasmeje in pametno pripomni, da je toplotna črpalka nekaj, s čimer se ni za igrati, opravlja svojo funkcijo in to je to. 

Natikači obutev poletja

Zima je čas, ko smo skozi toplo obuti in oblečeni. Sama nimam nič proti zimi, ker lahko kombiniram razne stile, komaj pa čakam poletje, da moja noga zadiha in pridejo na vrsto natikači vseh vrst. Takoj ko nastopijo topli dnevi se jaz že sezujem in veliko časa doma prežim prav bosa, tako sem navajena že vrsto let, je pa res, da v službo in kamorkoli pa ne morem bosa, zato so zame natikači prava rešitev.

Ker včasih izpade neprimerno, če bi prišla z navadnimi natikači v službo, si tako vzamem pred poletjem čas za nakup novih natikačev, ki jih prilagodim situaciji. Tako si kupim najmanj tri pare natikačev, en so klasični preprosti, z katerimi lahko grem tudi v vodo, drugi so športno elegantni in jih lahko kombiniram včasih za v službo in privat življenje, potem pa so še elegantni natikači, ki pridejo vedno prav, ko se moram urediti bolj resno in elegantno.

Nekaj let nazaj sem prakticirala, da sem uporabljala stare natikače prejšnjih sezon, vendar se nisem počutila dobro, ker so šli iz mode in če že nosim natikače, sem si rekla, da si bom vsako poletje kupila nove in to točno tiste, ki so modne, najbolj modne kar se da. 

Tako mi ni težko skombinirati obleke, ker so natikači res modni in naredijo piko na i. Marsikatera prijateljica mi je že rekla, da imam res dober stil. Jaz pa to počnem predvsem, ker mi noga diha, poskrbim za nohte in to je to. 

Obutev zame je izredno pomembna in moji natikači so vedno kupljeni v slovenski trgovini, kjer vem, da so materiali naravni in obutev delajo v Sloveniji. Sploh si ne predstavljam, da kupujem kakšno obutev drugje, kajti ko enkrat obuješ kvalitetno obutev, potem ne kupuješ več drugje, tako so moji natikači naravni in prijetni za nošenje, še nikoli me niso nobeni ožulili, pa kar veliko preživim v tej obutvi. 

Festival in sivka

Ja, pride čas, ko se zvrsti festival, kjer je sivka na prvem mestu. Ker sama obožujem sivko, ko sem videla, da obstaja festival ,sem bila presrečna in ta datum je bil zame rezerviran, da grem. Komaj sem čakala, ker sploh nisem mogla verjeti, da bom videla tako veliko sivke na kupu in si bom lahko napasla oči in vonja te prelepe rože. Zame je bila sivka res nekaj posebnega, nekaj nežnega, božanskega, tako lepega, sama barva me očara in sama oblika je tako lepa.

Festival, kjer je sivka glavna atrakcija se zgodi vsako leto na Krasu, konec junija ali začetek avgusta. Takrat si lahko pogledate te velike nasade, prikažejo vam ročno in strojno žetje sivke, lahko si natrgate šopek za domov in obiščete tržnico. Imate tudi voden ogled od gradišča do sivkinih polj, to mi je res zanimivo in definitivno se bom tega ogleda udeležila, to bo dan, kjer bo pri meni pomembna samo sivka in dan bo posvečen njej.

Do takrat sem prebrala veliko o tej meni lepi roži in ko je prišel ta dan, sem bila najbolj srečna, ker je bil sončen. Vse skupaj se je začelo že zjutraj in šla sem na voden ogled, kaj vse sem jaz videla, kako sem uživala, najbolj me j očara sivka v nasadih, toliko te lepe rože skupaj, kar nisem se mogla nagledati. To je bil res vreden izlet in naslednjo leto grem spet. Lahko sem stopila med nasade sivke in to je bilo, kot da stojim v samih mojih rožah, ki jih ni ne konca ne kraja. 

Domov sem si prinesla en lep šopek, ki nisem vedela, kam naj ga dam, da bi mi čim dlje obdržal, na koncu, ko sivka ni bila več tako lepa v vazi, pa sem jo posušila in dala v omare proti moljem. To je čisto drugačna sivka, kot iz vrtnarije ali nakupovalnega centra, njen vonj je tako lep in kar ne izgine.